Otroške laži niso redke in zelo pogoste. Laž je za starše zelo moteča in pogosto povzroča konflikte v družini.
Če je otrok lagal, preden razsodite otroka, razmislite o vzroku, zaradi katerega je lagal. Otroci, stari od 3-5 let, najpogosteje ne lažejo, imajo le dobro domišljijo. S takšnim vedenjem se poskušajo zaščititi pred motečimi dogodki, zelo pogosto svoje želje oddajajo kot resničnost. Malčki živijo v svetu iger in fantazij. Otroci pogosto samo posnemajo svoje najljubše like in verjamejo v njihove velesile. Otrok se zaradi svojih izmišljenih fantazij počuti mirnejšega. Za takšno laž otrok ne bi smeli grajati, ampak se s tem vedite s humorjem.
Do sedmega leta je otrok že sposoben razlikovati med resničnostjo in fikcijo. Otrok se morda že sramuje zaradi slabega dejanja. V tej starosti lahko pretirava z dejstvi, govori o sebi ali si izmisli nekaj, česar v življenju nima, na primer kakšno igro ali telefon. Tako otrok postane bolj samozavesten v svoje sposobnosti, čuti svoj pomen. Za takšno lažjo stoji želja po pritegnitvi pozornosti.
Otroci pogosto skrivajo resnico, razlog za to pa je strah pred kaznijo. Otrok laže, da se izogne težavam. Pogosto trikanje včasih razvije navado prevare. Otrok pogosto laže, da bi dosegel želeno dobro. Če so otroka vrstniki zavrnili, si skuša tudi izmisliti kar koli, da bi pritegnil pozornost. Če otrok ni pravočasno izpostavljen, potem začne živeti v tem izmišljenem svetu.
Po otrokovem mnenju je tam najbolj kul, najljubši in najboljši. Takšno vedenje lahko samo po sebi povzroči zaprtje. Obstajajo tudi primeri, ko otrok leži v obrambi svojega notranjega sveta pred posmehom odraslih. Bolj ko odrasli izdajo najbolj intimne skrivnosti, bolj prefinjena postane otrokova laž.
