Adolescenca je tisto obdobje, ki se ga vsi starši bojijo, saj otrok, ki je v fazi novega življenja, želi čim prej postati odrasel in prekiniti s starševskim nadzorom. Poskuša najti samozavest s poskusi in napakami. A ne govorimo o otrocih, temveč o starših, ki tudi v komunikaciji z mladostniki delajo določene napake. Te napake niso odvisne od starosti, bogastva ali izobrazbe.
Navodila
Korak 1
Hipo zaščita ali večja svoboda. Vedenje mladostnika, tako kot njegova dejanja, ni nadzorovano. Odrasli ne vedo ničesar o tem, kje in s kom se je preživljal njihov otrok. V takšnih razmerah starši svoje naloge opravljajo formalno, ne da bi za vzgojo kaj storili. Posledično bo najstnik iskal vrednote in norme vedenja zunaj družine in, kot veste, so številne norme lahko močno v nasprotju z zakonom, zdravjem ali psiho.
2. korak
Hiper zaščita ali pretirana pozornost do otroka. Odrasli si prizadevajo popolnoma nadzorovati ne samo vedenje, ampak tudi celotno življenje najstnika. Takšno vedenje staršev pri mladostniku ubije osebnost, kar vodi v konflikte z vrstniki, nemoč in številne druge resne težave.
3. korak
Idol v družini ali vzgoja mimoze. Cilji staršev so: zadovoljevanje absolutno vseh potreb najstnika in želja, da bi otroka rešili vseh mogočih in nemogočih težav. Posledica tega je, da najstnik postane središče pozornosti, postane sebičen in skuša brez težav dobiti vse, kar si želi. Skladno s tem se takšni otroci zelo težko soočajo s težavami.
4. korak
Težka zveza. Ostra tiranija staršev in kaznovanje za najmanjše prekrške v otroku povzročata strah pred odraslimi, bolečino in jezo. Iz takšnih jeznih najstnikov praviloma rastejo zelo okrutni ljudje.
5. korak
Čustvena zavrnitev ali vzgoja "Pepelka". Starše v tem primeru obremenjuje najstnik. Najstnik zaradi takšnega odnosa do njega postane občutljiv, ranljiv in skrit.
6. korak
Vzgajanje čudežnega čudeža. Številni starši želijo otroku omogočiti največjo izobrazbo in ga obiskati v športnih klubih, na tečajih glasbe in tujih jezikov. V takih situacijah je najstnik preprosto prikrajšan za možnost komunikacije s sovrstniki in udeležbe v otroških igrah. Takšne obremenitve se poskuša znebiti z izvajanjem nalog zgolj za razstavo.
