Krstiti ali ne krstiti otroka? Skoraj vsi starši se soočajo s tem nerešljivim vprašanjem, zlasti kadar gre za družine, kjer so starši različnih veroizpovedi. Za bolj uravnoteženo odločitev bi morali izvedeti več o tem, kaj je obred krsta in kakšen je njegov pomen.
Zakrament krsta
Krst je eden izmed sedmih zakramentov pravoslavne cerkve. Kaj je zakrament? Verjame se, da se med obredom krsta božja milost spusti na človeka. Oseba je očiščena in rojena za duhovno življenje. Obred krsta poteka tako, da otroka trikrat potopimo v pisavo svete vode; če je odrasla oseba že krščena, potem trikrat operemo. Duhovnik izgovarja nekatere molitve in citate iz Svetega pisma. Ko se krsti, se okoli vratu nosi prsni križ, ki človeka spremlja celo življenje in služi kot talisman. Obstaja mnenje, da so krščeni otroci mirnejši in manj dovzetni za vse vrste bolezni.
Po krstu ima otrok botro in botra, ki sta v idealnem primeru dolžna sodelovati v duhovni vzgoji svojega botra in se pridružiti pravoslavni cerkvi. V praksi se izkaže povsem drugače in redko »botri« spoznajo svojo odgovornost.
V večini primerov se dojenčki krstijo 40. dan po rojstvu, vendar obstajajo izjeme: če se je otrok rodil bolno ali je njegovo zdravje ogroženo, lahko duhovnik obred opravi prej.
Ali naj se dojenčki krstijo?
Po pravoslavni tradiciji velja, da otrok do sedmega leta ostane brez greha. Do te starosti se svojih dejanj ne zaveda in zato otrok, mlajši od sedem let, nima smisla priznati. Proti takšni sodbi je dejstvo, da se vsak človek že rodi z izvirnim grehom in ga obred krsta očisti.
Drugi argument proti krstu dojenčkov je ta, da starši otroku odrekajo pravico do izbire. Odločitev o tem, ali se bo krstil, mora oseba sprejeti samostojno. Po drugi strani pa starši izbirajo igrače in knjige za svoje otroke, jim privzgajajo življenjske koncepte in to ne velja za nasilje. Vsekakor izbira ostane pri starših in v tej zadevi je bolje, da nikogar ne poslušate in skrbno pretehtate vse argumente "za" in "proti".
Kako je bil krščen v antiki
Znano je, da je bil krst pred 6. stoletjem pogosto sprejet v odrasli dobi. Takrat je bil velik pomen pripisan zavestno sprejeti odločitvi osebe, da vstopi v naročje Cerkve. Bazilije Veliki in Janez Zlatousti sta bila krščena po končanem izobraževanju, Gregorij Bogoslov pa pri 30 letih.
Priprava odraslih na krst se je imenovala "katekizem" in bi lahko trajala do tri leta. Pred obredom naj bi bil 40-dnevni post in celotna krščanska skupnost je postila.
Vendar že na Kartagenskem koncilu (IV. Stoletje) obstaja anatema proti dojenčkom in novorojenim otrokom, ki zavračajo krst. Sodobna pravoslavna cerkev krst pozdravlja že v zgodnji mladosti.
