Ambicioznost je želja po uspehu, slavi in karieri. Na prvi pogled s tem prizadevanjem ni nič narobe. Navsezadnje so ravno ambiciozni, namenski ljudje pogosto "gonilna sila" družbenega in znanstvenega in tehnološkega napredka. Poleg tega doseženi uspeh pomeni materialno bogastvo, dobro počutje, kar je zelo pomembno. Vendar pa imajo ambicije lahko tudi negativne lastnosti.
Kaj je dobrega pri ambicijah
Oseba, ki se odloči za uspeh, mora pokazati trdo delo, vztrajnost, vztrajnost. In za to potrebujete sposobnost premagovanja lenobe, odreči se številnim skušnjavam, zabavi, osredotočiti vsa prizadevanja na glavni cilj. To človeka disciplinira, v njem razvije moč volje in odločnost.
Ne glede na to, ali je uspeh dosežen ali ne, bo močna volja in vztrajnost človeku v življenju vedno prišla prav.
Da bi dobili dobro visoko plačano službo, morate v našem času močne konkurence pokazati vztrajnost, sposobnost, da se "predstavite" z najboljše strani, da potencialnega delodajalca zainteresirate. Se pravi biti karierist v dobrem pomenu besede. Ambiciozni osebi je to veliko lažje kot skromnemu tihemu človeku. Ambiciozen človek v življenju doseže več, prepričan je v svoje sposobnosti.
Katere so negativne strani ambicij
Študije, ki so jih v številnih zahodnih državah izvedli sociologi in psihologi, so pokazale, da ambiciozni ljudje bolj verjetno dosegajo uspeh, zaslužijo več kot ljudje, ki si ne postavljajo visokih ciljev, a se tudi pogosteje počutijo slabo, imajo psihološki stres, depresivni. Želja po uspehu se vsekakor pogosto spremeni v komunikacijo z drugimi ljudmi.
Pri ambicioznih ljudeh se pogosto razvije tudi "sindrom odličnega študenta", kar lahko vodi do nenehnega strahu, da mu ne bo uspelo, da se zmotijo in posledično - do večje razdražljivosti, živčnosti.
Ambicioznost včasih pripelje do na videz paradoksalnega pojava: človek, ki je dosegel slavo, si ustvaril kariero, je ravnodušen do svojega uspeha in včasih celo postavi vprašanje: »Zakaj je bilo to potrebno? Za kaj so se trudili? Toda ta paradoks je le navidezen. Dejstvo je, da če je bila pot do uspeha predolga in težka, lahko človek preprosto »izgori«, počuti se moralno uničenega, utrujenega. Posledično ga ne bo zanimalo samostojno poslovanje.
Poleg tega lahko pretirana osredotočenost na uspeh vodi do dejstva, da oseba nima družinskega življenja ali odnosov s prijatelji in sodelavci. Zato se moramo zavedati, da je vse dobro v zmernih količinah. To univerzalno pravilo velja tudi za ambiciozne ljudi.
