Otroci so po naravi filozofi. Njihov radovedni um, ki dojema svet okoli sebe, nenehno doživlja presenečenje in radovednost. Odrasli lahko pomagajo razviti otrokovo željo po znanju ali obratno - nezavedno se utapljajo. Pomembno je, da otrokova vprašanja obravnavamo kompetentno, da ne bi izničili otrokove radovednosti.
Navodila
Korak 1
Upoštevajte, da otrok svoja vprašanja običajno postavlja nekomu, ki mu zaupa. Pogosto postane odrasel, ki ga vedno pozorno posluša, podrobno in zanimivo odgovori na katero koli otrokovo vprašanje.
2. korak
Otroška vprašanja odraslim imajo različne motive. Najprej pomislite na razlog za vprašanje. Mogoče otrok išče razlog, da odraslega privabi k svojemu problemu in čustvenemu stanju, da povzroči resen pogovor.
3. korak
Če gre za kognitivna vprašanja, vam nanje ni treba izčrpno odgovarjati. Popolna jasnost bo samo ugasnila hrepenenje otrok po lastnih razmišljanjih. In včasih vprašanja otrok zmedejo starše, tako da odrasli razumejo, da na vsa ne morejo odgovoriti. Ne sramujte se nevednosti, ampak se s sinom ali hčerko dogovorite za možgansko nevihto in skupaj razpravljajte o kakšni dilemi.
4. korak
Vedno upoštevajte otrokovo starost, duševni razvoj in življenjske izkušnje. Zato včasih poenostavljen odgovor zadošča, da poteši radovednost in hkrati ne odvrne želje po ponovnem vprašanju. Ne spuščajte se v tehnične podrobnosti, vzdržite se zapletenih izrazov, če je otrok še majhen. Govorite v njegovem jeziku in ne pozabite, da mu bodo nekatere teme na voljo v celoti, ko bo naraščal.
5. korak
Naj vam ne bo nerodno, če ne veste odgovora na vprašanje. Otroku naj bo jasno, da poleg staršev obstaja veliko virov znanja. To so lahko različne referenčne knjige, poljudnoznanstvena literatura za otroke, kompetentni strokovnjaki na svojem področju. Če je vprašanje dovolj težko, si oddahnite, dojenčku ne odgovarjajte prenagljeno. Odmorite se od posla, dobro premislite o odgovoru in šele nato odgovorite.
6. korak
Če je otrokovo vprašanje povezano z vrzeljo v znanju, ustvarite pogoje za njegovo odpravo. To pomeni, da skupaj opazujemo kakšen naraven ali umetno ustvarjen proces, da lahko predšolski otrok sam razume bistvo njegovega izvora. Ali pa skupaj preberite kakšno izobraževalno knjigo na to temo.