Če starši na vprašanje o vzgoji otroka rečejo, da ljubezni ni nikoli veliko, je treba biti previden in razjasniti, kaj točno starši mislijo s pojmom "nikoli ni preveč". Mogoče govorimo o pretirani zaščiti?
Kakšna pretirana zaščita je lahko?
Prekomerna zaščita je lahko pretvarjanje in pravi, da je "vse mogoče in celo veliko več kot vse." Pri tej vrsti prekomerne zaščite je otrok skorajda univerzalna vrednota celotne družine in vse potrebe vseh družinskih članov sčasoma ne potisnejo niti v drugo, temveč v peto ravnino, potrebe in želje otroka pa se premaknejo v ospredje. Za otroka ni nobenih zahtev, zanj ni prepovedi ali vzgoje.
Tudi prekomerna zaščita je lahko zahtevna, to pomeni, da piše "nič in še več". Tu se veliko pozornosti posveča tudi otroku, a le da ga ne malikovajo, ne dajejo ga pod najbolj natančen nadzor. Otrok je preprosto zasut z različnimi obveznostmi, starši pa se nanj obračajo z besedami "moraš". Otrok bo moral z zahtevno hipervarducijo poročati mami in očetu za vsak njegov korak ter jih seznaniti z najmanjšimi spremembami v svojih načrtih.
Kakšne so posledice pretirane zaščite?
V primeru pretvarjanja hiperaktivnosti ima lahko otrok v vrtcu resne težave s prilagajanjem. Stvar je v tem, da bo otrok, ki so ga častili, ker je bil zelo razvajen, naletel le na nenaklonjenost in nevednost svojih vrstnikov. Zelo slabo je, če otrok ni hodil v vrtec, ampak je šel naravnost v šolo po 7 letih tako pokvarjenega življenja. Poleg tega tako učitelji kot vzgojitelji ne bodo dobro ravnali z otrokom, ki je prepričan, da je zanj vse dovoljeno, sam pa nikoli ne bo kaznovan.
Poleg tega, če se umetno ustvarjeni "genij" in "nadarjenost" otroka v šoli, kjer je konkurenca, preprosto ne potrdi v vsem, otrok ne bo razočaran samo nad seboj in nad svojimi sposobnostmi, temveč bo dobil tudi resen udarec za samopodobo in hudo sovraštvo do matere z očetom zaradi varanja.
V drugem primeru, ko je vsak vdih otroka nadzorovan, otrok odrašča brez pobude, negotov. Poleg tega tak otrok nikoli ne bo imel svojega mnenja, se ne bo izrazil ali načrtoval. In seveda bo zadržan in ne bo imel več kot 5 prijateljev.
Otrok bo že zelo zgodaj spoznal vse grozote take vzgoje in se bo morda uprl. Upor se kot latentna oblika kaže v obliki laži, pretiravanja z boleznijo in poskusov pobega pred odgovornostmi. Odprta oblika - agresija, neposlušnost.
Zaključek
Če ste se nenadoma v enem od opisov bridko prepoznali, takoj spremenite pravila vzgoje otroka, sicer tvegate vzgojo negotove, zadržane osebe, ki je svet ne bo nikoli razumel, če se ne bo ukvarjal s samoizobraževanjem in vas bo pustil daleč stran.
