Za odraslo osebo je izguba ali izguba sluha zelo resen problem. Toda izguba sluha pri majhnem otroku je veliko bolj nevarna. Razlogov za ta pojav je veliko. Ob prvih znakih izgube sluha ali gluhosti pri otroku je treba obiskati otroškega otolaringologa.
Otroci se učijo govoriti z oponašanjem odraslih, zato je normalen sluh nujen pogoj za dober otrokov psiho-govorni razvoj. Otrok, ki je naglušen ali sploh ne sliši, praviloma zaostaja v duševnem razvoju od vrstnikov. Težave v komunikaciji so za takega otroka neizogibne, težko se uči v običajni šoli. Nezdravljena gluhost v zgodnjih letih lahko privede do neumnosti in invalidnosti.
Obstajata dve vrsti gluhosti: prirojena in pridobljena. Prirojena oblika je, ko je okvarjena tvorba slušnih organov v zarodku. Ta oblika gluhosti je razdeljena na dedno in ne dedno. Pridobljena gluhost je posledica poškodb slušnih organov zaradi vseh vrst škodljivih učinkov. Pridobljeno izgubo sluha lahko povzročijo poškodbe ušes in možganov, tumorji, hrupna travma. Različne bolezni prispevajo tudi k izgubi sluha v otroštvu. Adenoidna vegetacija, tonzilitis, hipertrofični zadnji rinitis, ošpice, škrlatinka itd. Na primer pri škrlatinki vnetni proces žrela zlahka preide v srednje uho in povzroči nevarne, pogosto nepopravljive posledice.
Vzrok za prirojeno ne dedno obliko gluhosti je poškodba slušnih organov zarodka. V bistvu je ta gluhost posledica izpostavljenosti ploda med nosečnostjo različnim okužbam in virusom (sifilis, rdečke, citomegalija). Ta gluhost ni podedovana.
Polovica vseh primerov gluhosti pri otrocih je dednih oblik. Vzroki za prirojeno dedno izgubo sluha so motnje v genih, ki nosijo informacije o razvoju plodovih slušnih organov. Te napake so pogosto prisotne v organizmih staršev, dojenček pa jih le podeduje. Dedna gluhost se prenaša iz generacije v generacijo.
