Človekova zavest je najvišja oblika duševnega odseva sveta, ki se oblikuje v procesu družbenega življenja. Kaže se verbalno in v obliki čutnih podob. Je osnova kognitivne in izobraževalne dejavnosti posameznika.
Človeška zavest
Glavna razlika med človekom kot vrsto od vseh drugih je njegova sposobnost abstraktnega razmišljanja, načrtovanja dejavnosti, sposobnost zapomnjevanja in razmišljanja o preteklih izkušnjah, dajanje ocene in sklepanje. Vse našteto je neposredno povezano s sfero zavesti.
Funkcionalno se zavest razume kot operacijski sistem možganov. Podoben pogled na ta koncept se pogosto uporablja v naravoslovju, zlasti v biologiji in medicini. Vendar pa ni sposoben v celoti zajeti vrednosti in pomena zavesti za človeka, ker je zavest veliko več kot običajni fiziološki proces.
Ruska psihologija opredeljuje zavest kot najvišjo obliko odseva objektivnih lastnosti in zakonitosti okoliškega prostora. Poleg tega je zavest lastna samo človeku - kot družbenozgodovinskemu subjektu.
Zavest tvori v človeku notranji model zunanjega sveta, to pa je predpogoj za vsako spoznavno dejavnost in človekovo željo po preobrazbi sveta okoli sebe. Zavest se razvije v procesu interakcije posameznika z drugimi ljudmi, v procesu pridobivanja družbenih izkušenj.
Bistvo vseh oblik človekove duševne dejavnosti, od najpreprostejših (refleksnih) do najbolj zapletenih (zavest), je, da opravljajo funkcijo orientacije živega organizma v zunanjem prostoru. Bolj ko je zapleteno zunanje okolje, bolj zapletena je organizacija psihe, ki pomaga pri uspešnem krmarjenju po okoliškem prostoru.
Kognitivni procesi zavesti
Za človeka je zavest značilna predvsem kognitivna aktivnost. Spoznavanje človeka se začne s pomnjenjem preprostih elementov kulture in okoliškega sveta. Otrok s pomočjo pridobljenega znanja sprejme in si zapomni smisel in pomen, ki ga vsebujejo okoliški predmeti, se nauči z njimi operirati, ne da bi neposredno vplival na same predmete. Oblika takšne operacije, besedna in govorna ter podobne dejavnosti so značilnost zavesti.
Struktura zavesti vključuje vse vrste kognitivnih procesov: občutek, spomin, zaznavanje, domišljijo, razmišljanje. Zahvaljujoč jim človek nenehno dopolnjuje znanje o sebi in o svetu. Če je kateri koli od teh kognitivnih procesov oslabljen ali ne deluje pravilno, to razblini delo celotne zavesti kot celote.
