Razmišljanje je predmet proučevanja v različnih znanstvenih disciplinah. Odseki logike, filozofije, psihologije, genetike, jezikoslovja in drugih znanosti poskušajo razumeti človekove miselne procese in odgovarjati na vprašanja, kaj je mišljenje, kakšne oblike obstajajo itd.
Koncept racionalnega razmišljanja
Racionalnost običajno pomeni racionalnost, značilnost znanja, ki je nasprotje čutnemu, čustvenemu znanju. Natančne in jasne definicije racionalnega mišljenja in racionalnosti ni. Na splošno lahko rečemo, da je racionalnost vrsta mišljenja, pri kateri se optimalne odločitve sprejemajo na podlagi primerjave niza dejstev in ne na podlagi občutkov ali čustvenih vzgibov.
Logika je pomemben sestavni del racionalnega mišljenja. Logika kot znanost preučuje oblike doseganja resnice z znanjem in ne s čutnimi izkušnjami. Pri racionalnem razmišljanju morajo zaključki imeti strogo logično zaporedje. Proces racionalnega spoznavanja v logiki vključuje več stopenj: koncept, presojo in sklepanje.
Koncept je najpreprostejši del racionalnega mišljenja, je misel na predmet, ki izraža njegove glavne značilnosti. Sodba je oblika razmišljanja o resničnih predmetih v okviru njihovih odnosov in povezav. Na podlagi konceptov in presoj človek pride do zaključkov, ki dajejo določeno znanje o temi sklepanja. Pri ustvarjanju sklepov je treba vsak koncept, sodbo jasno preveriti, pretehtati in podvomiti.
Racionalno razmišljanje je povezano s čutnim razmišljanjem, se nanj opira, vendar v nasprotju s čutnim razmišljanjem ni vezano na podobe in občutke, temveč v preučevanih predmetih izbere le tisto bistveno.
Načela racionalnega mišljenja
Racionalno razmišljanje uporablja operacije, kot so primerjava, analiza, abstrakcija, sinteza, klasifikacija, formalizacija, modeliranje, idealizacija, posploševanje. Za ugotavljanje resnice z racionalnim razmišljanjem se uporabljajo metode dedukcije, indukcije itd.
Racionalno razmišljanje uporablja zakone logike: identiteta, doslednost, izključena tretjina in zadosten razlog. Proces racionalnega mišljenja lahko predstavimo z naslednjo verigo: vzpostavitev konceptov, ustvarjanje sodb o konceptih, tj. prepoznavanje povezav med njimi, povezovanje sodb v sklepanja, primerjava konceptov, sodb in sklepov v okviru dokaza.
Racionalno razmišljanje vedno nadzira zavest. Subjekt racionalnega mišljenja se zaveda in utemelji vsako dejanje z zakoni logike.
