Banalna in marsikomu znana situacija, ko dojenček noče za minuto ostati brez matere. Včasih celo kopanje postane problematično. Takoj, ko mati izgine iz vidnega polja drobtin, se začnejo solze ali celo histerija. Številne matere upajo, da se bo stanje po letu dni spremenilo na bolje. Ni pa vse tako preprosto.
Tako za mamo kot za enoletnega otroka je preteklo obdobje najtežje. Skozi vse leto je mati vedno z otrokom, da ustvari pogoje za polno rast in razvoj. Mama se seveda utrudi in upa, da se bo mali sčasoma lahko igral sam. Toda dojenček trmasto ne želi spustiti mame, ne pusti ji niti koraka.
Po letu dni otroci začnejo raziskovati okolico. Človek sam se ne more spoprijeti s to nalogo. Zelo potrebuje pomoč in podporo svoje matere. Ker je otrok ves čas zraven, se počuti samozavestnega in mirnega. Navsezadnje so prvi samostojni koraki težki, ko je naokoli vse novo in neznano. Ne hitite s svojim malčkom, da bi se osamosvojil. V nobenem primeru ga ne primerjajte z drugimi otroki. Vsi dojenčki so različni. Čez nekaj časa ne boste vedeli, kako ustaviti svojo preveč neodvisnost.
Če otrok svoje matere trmasto ne pusti stran, se je treba spraviti in naučiti, kako narediti vse domače naloge, pa tudi sprostiti se z dojenčkom. Poskusite otroka nekaj zanimati. Čeprav morda ne bo trajalo dolgo, lahko vseeno opravite nekaj dela. Potem boste morali pripraviti novo aktivnost za dojenčka in spet opraviti nekaj svojega dela.
Ta metoda pa vas ne bo rešila pred občasnimi solzami in napadi. Ampak to je naravno. Otrok želi komunicirati, vendar še ne zna govoriti. Poskuša nekaj povedati, in če se ne izide, reagira po svoje. Zato vse, kar potrebuje, zahteva jok. Najboljši izhod v tej situaciji je usmeriti otrokovo pozornost na nekaj drugega.
Poskusite biti potrpežljivi in se naučite videti le dobro. Otroka ne hitite, veselite se njegovih zmag in dejstva, da je otrok zraven vas. Prišel bo čas, ko bi bili z veseljem videli in se pogovarjali s svojimi otroki, a žal bo že bolj zrel.
