Otroški psihologi staršem svetujejo, naj vzdržujejo ravnovesje med popolnim nadzorom nad otrokom in popolno svobodo v njegovih dejanjih. Za uravnotežen nadzor nad otrokom obstaja več posebnih pravil vedenja njegovih staršev.
Navodila
Korak 1
Ne bodite pretirano obsesivni glede otrokovega ljubezenskega življenja. Vsaka oseba, tudi zelo mlada, ima pravico do lastnih skrivnosti, zasebnega življenja, ki jih ne bi želela deliti niti s svojci. Po drugi strani mu s spoštovanjem otrokove zasebnosti izkazujete izjemno stopnjo zaupanja vanj. Otrok bo to cenil in vas bo sam obvestil o situacijah, ki zahtevajo vašo pomoč.
2. korak
Ne berite sporočil na njegovem mobilnem telefonu, osebnih dnevnikov, ne glejte njegovih e-poštnih in družabnih strani na internetu. Vedno pa se zanimajte za otrokove zadeve v šoli, v športnem delu, v šoli. Skozi odkrite pogovore se boste zavedali, kaj počne vaš otrok. Vprašajte, ali je potrebna vaša podpora ali pomoč, če ga očitno skrbi situacija v njegovem življenju.
3. korak
Naj se vaš otrok sam odloči, s kom bo prijateljeval, komuniciral, hodil, komu bo pisal in kakšna oblačila bo nosil. Če želi otrok biti sam s svojimi mislimi, mu dajte priložnost, da to stori. Ne hitite v njegovo sobo, ne da bi potrkali.
4. korak
Naučite otroka, da vam čim prej zaupa, da se odkrito pogovori z vami. Potem vam bo v adolescenci veliko lažje komunicirati z njim. Otroku vedno dovolite, da razume, da mu boste v vsakem primeru pomagali in ga moralno podpirali.
5. korak
Otroku zagotovite plodna tla za negovanje svojih talentov. Toda v določenem trenutku, ko odraste, ga ne pozabite spustiti na prosto kopanje. Bodite pripravljeni, da mu vedno priskočite na pomoč, vendar si dovolite rešiti svoje težave, težke situacije, če ne prosi za pomoč.
6. korak
Pokažite starševsko skrb, vendar zmerno. Tudi ko je otrok še zelo majhen, vam bo s svojimi dejanji pokazal, da mu ni všeč, kakšna igrača je zanj neprijetna. Tudi v tem primeru mu ne vsiljujte lastnih interesov. Če ga pride prijatelj pobožati po licih in otroku to ni všeč, ustavite dejanja znanca in ne vašega otroka. Ne zatrjte njegove osebnosti in občutkov zaradi drugih ljudi.
7. korak
Ne pozabite, da ste bili tudi otroci. Pomislite na sebe kot na otrokovo starost. Povsem mogoče je, da ste se vedli enako, kot se to počne zdaj vaš sin ali hči. Šele ko boste situacijo in značaj otrokovega vedenja vzeli zase, ga boste lahko razumeli, mu odpustili ali mu pomagali.
