Če želite v svojo družino vzeti otroka iz sirotišnice in ga nato ljubiti kot svojega, morate imeti "veliko" srce in veliko potrpljenja. Na začetku poti se vedno porajajo številna vprašanja: ali ga lahko ljubim, kako se bodo moji krvni otroci odzvali nanj, ali bo rad živel z nami in podobna vprašanja.
Za začetek vsak otrok, ki živi v sirotišnici, razume, da mora imeti mamo! Vsak dan živi s to mislijo in nestrpno čaka, da pride. In ko pride mama in se dvigne, jo bo zagotovo ljubil in jo ubogal v vsem.
Novopečeni starši bodo imeli svojega posvojenega otroka radi, če bodo zanj nenehno skrbeli, preživeli veliko časa in komunicirali. Dokazano je, da tudi mlade mamice po rojstvu svojega otroka ne začnejo takoj ljubiti, saj so mnoge v poporodnem obdobju depresivne in ne morejo občutiti veselja ob rojstvu težko pričakovanega otroka, ljubezen pa pride s časom. To dejstvo ni nekaj narobe, kot je v nas položila narava.
Da vaši krvni otroci ne bodo ljubosumni na vaše posvojene, jih vključite tudi v skrb za novopečenega brata ali sestro. Tako se bodo hitreje navadili drug na drugega, posvojeni otrok pa se bo lažje ukoreninil. Risanke si lahko ogledate tudi skupaj, na primer "Mama za mamuta", "Mowgli", "38 Papagaji" (serija "Babica") in druge, ob obvezni razpravi o videnem. Ta posredna metoda bo za otroke veliko bolj psihološko koristna, kot če bi vprašali neposredno. Otroci ne bodo govorili o sebi, temveč o risanih junakih. Poslušajte, kaj vaši otroci razmišljajo in doživljajo, saj se boste le tako naučili njihovega resničnega odnosa do situacije.
Sprva bodo vaši krvni otroci zanimali za posvojenega otroka, nato pa bodo, ko bodo videli njegovo skrb in skrb zanj, začeli biti ljubosumni. Tukaj morate zelo nežno, ne da bi pozabili na krvne otroke, posvetiti čas rejniku. Glede na to, da veliko bolj potrebuje vašo pozornost in naklonjenost, saj je zanj še vedno na neznanem mestu.
Lahko je tudi problem negativnega odnosa do posvojenega otroka s strani svojcev (teta, stric, babica in dedek). Preprosto tega ne bodo hoteli priznati. Pravzaprav niso proti osebnosti otroka samega, temveč proti tistim težavam v prihodnosti, ki jih bo lahko prinesel s seboj. Na primer finančne težave ali deviantno vedenje, ki se je nanj prenašalo z geni. Vse tovrstne predsodke svojcev je treba mirno prenašati. Čez čas bodo, ko vidijo, da vam gre, sprejeli novega družinskega člana.
Samo vaša potrpežljivost, ljubezen in modrost bodo posvojenemu otroku pomagali najti družino in postati njen član, nehali pa boste opažati, da ni kri.
