Zelo pogosto nam na praznikih zaželijo srečo v osebnem življenju. In potem se nehote začne prikrasti misel: kakšno osebno življenje in svoboda lahko obstajata, ko si že družinski človek? Pravzaprav je vse zelo preprosto.
Najprej nehajte mešati oba občutka med seboj. Ljubezen je eno, odvisnost pa drugo. Ljubezen nikoli ne pomeni umreti zaradi druge osebe, ampak ohraniti duhovno nit s svojim partnerjem. Kadar je človek odvisen, ni svoboden. Toda prava ljubezen, nasprotno, ohranja svobodo v odnosu s partnerjem.
Zelo težko je izstopiti iz odvisne zveze, lahko bi rekli celo nemogoče. Svoj odnos morate zgraditi na bolj odraslo raven. Ne smemo pozabiti, da zakon ni zapor. Bistvo ni v tem, da bi drug drugega prikrajšali za svobodo, temveč da bi se dopolnjevali in usklajevali. Zato je največja zmota misliti, da se po poroki lahko za vedno poslovite od osebnega življenja. Če pride do takšne situacije, potem najverjetneje niste primerni drug za drugega.
Zakaj bi si sploh ustvarili družino in se potem nenehno pritoževali, kako slabo je vse v vašem življenju? Zdi se, da sta oba naredila ta korak zavestno, vendar se je izkazalo ravno nasprotno. Če vse svoje interese in koncepte povežemo z eno osebo, bomo čez nekaj časa začutili nezadovoljstvo.
Vsak od partnerjev mora zadovoljiti svoje potrebe. Ker tega ni še nihče drug sposoben. Najpogostejši vzrok za krizo v družinah je praviloma posledica tega, da ljudje ne komunicirajo več z nikomer in so med seboj priklenjeni. Od tod vse težave v družini. Treba se je razvijati, komunicirati s sosedi, prijatelji in sodelavci. Pojdite v kavarne, parke in potujte. V odnose vnesite veselje in raznolikost.
Vedite, da ima človek samo eno življenje, in kako ga bo živel, je odvisno samo od njega.
