Ljubezen je čudovit občutek, ki je neločljiv za vsako osebo. Ljubezen je med moškim in žensko, prijateljska ljubezen in ljubezen med otroki in starši. Slednjo vrsto tega občutka najdemo povsod in povsod. Vendar včasih od otroka lahko slišite, da do očeta ali mame ne ravna toplo.
Ali je mogoče, da otroku primanjkuje ljubezni do staršev?
Na internetu lahko najdete veliko informacij o tem, kako starši ravnajo s svojimi otroki. Toda praktično nikjer se ne dotakne teme ljubezni otrok do staršev. Zdi se, kako je to dovoljeno? Toda v resnici se včasih ustvarijo neprijetne situacije in jih je izjemno težko popraviti. Številni psihologi poskušajo najti težave, zaradi katerih otrok, kot je prepričan, preneha imeti rad svoje starše. Na to vprašanje ni nedvoumnega odgovora in ga tudi nikoli ne bo, obstaja pa več objektivnih mnenj, ki vam omogočajo razumevanje situacije. Težave je treba iskati čim globlje, saj lahko površinski kazalci varajo. Otrok zelo pogosto neha ljubiti enega od staršev, saj so v takih situacijah, ko ljudje skušajo rešiti situacijo, pomembna sinhrona dejanja.
V vsakem konfliktu z otrokom bi se morali starši držati enega stališča, saj če eden varuje otroka, drugi pa se moralizira, najverjetneje do njega otrok ravna negativno.
Najpogostejši razlogi za otrokovo pomanjkanje ljubezni do lastnih staršev
Prvi in morda najpogostejši razlog za pomanjkanje ljubezni otroka do staršev je pomanjkanje pozornosti. Zgodi se, da starši ostanejo v službi dlje časa, otrok pa ostane prepuščen starim staršem, drugim sorodnikom ali varuškam.
V takih situacijah otrok izgubi razumevanje, kdo so njegovi starši, in svoja občutja preusmeri na tiste, ki so v bližini.
Drugi najpogostejši vzrok se pojavi, ko sta v družini dva ali trije otroci. V takih primerih so mlajši otroci deležni večje pozornosti, medtem ko so starejši otroci ljubosumni in nezadovoljni zaradi svojih manjših bratov in sester. Zamera se skriva in se razvije v agresijo, nakar se začne ravnodušen odnos do staršev in bližnjih. V takih časih je zelo pomembno, da vsem otrokom namenimo enako pozornost.
Tretji razlog ni zelo pogost, je pa precej pogost: odhod enega od družinskih članov od doma ali ločitev staršev. Na žalost eden od staršev, ki zapusti hišo med ločitvijo ali zaradi prepirov, otroku preneha namenjati ustrezno pozornost, medtem ko malček začne verjeti, da ni ljubljen. V nekaterih primerih otrok celo začne verjeti, da je prav on vzrok za vse težave in se poskuša čim bolj distancirati od svojih sorodnikov, kar še bolj vodi v njegovo brezbrižnost.
Vsi ti razlogi so le vrh ledene gore. Za otroke ni pomemben le odnos v družini, ampak tudi njeno počutje. Noben primer ni primeren za analizo brez podrobnega premisleka, zato je pomembno razumeti bistvo problema in ga poskušati rešiti na najgloblji ravni.
