Sposobnost odpuščanja je ena najpomembnejših lastnosti človeške osebe. A vseeno je celo odrasli osebi zelo težko odpustiti iz srca. Pogosto v srcu nosimo zamere, ki nam od znotraj požrejo dušo in za vedno ostanejo boleče točke. Zato je zelo pomembno, da otroku vcepimo sposobnost odpuščanja, da bi smelo in svobodno nadaljeval življenje.
V sodobni resničnosti učenje otrok, da odpuščajo svojim storilcem kaznivih dejanj, ni zelo priljubljeno - ravno nasprotno, v navadi je, da jih učimo, da »dajejo drobiž«. Toda želja po nasilnem odzivu na nasilje vodi do povečanja konfliktov.
Sposobnost odpuščanja drugim je osnova vseh medosebnih odnosov v družbi. Da bi se otrok naučil, da se ne bo zameril drugim, mu je treba dati oseben zgled. Otroci se v zgodnjem otroštvu ob odzivu staršev naučijo odzivati se na svet okoli sebe.
Če z osebnim zgledom dokažete, da ne bo težko rešiti nobene konfliktne situacije, bodo vaši otroci razumeli, kako odpuščanje je potrebno v življenju in komunikaciji z drugimi. Vaši otroci (najsi so mladi ali najstniki) bi morali vedno prositi za odpuščanje, če koga užalijo. Besede "Oprosti mi" zanje ne bi smele postati prazna fraza ali način, kako se izogniti kazni, otrok bi jih moral začutiti.
Menijo, da so otroci, ki odraščajo v enostarševskih družinah ali večjih družinah, najpogosteje prekrški. Toda to je napačno prepričanje, ki je podobno klišeju. V resnici sestava družine ni tako pomembna in ima pri tem problemu daleč od primarne vloge. Bolj občutljivi so občutljivi otroci in otroci s šibkim živčnim sistemom ter malčki, ki jim starši ne posvečajo pozornosti.
Če svojim otrokom pomagate razumeti potrebo in vrednost odpuščanja, jim morate najprej privzgojiti spoštovanje do ljudi okoli sebe, pokazati jim, da so vsi različni, vendar so zato dragoceni. Otroci morajo v celoti obvladati umetnost empatije, odgovornosti in pravičnosti. Če svoje otroke učite odpuščati, jim v prihodnosti pomagate, da se bolje prilagodijo v družbi in postanejo dobri ljudje.
