Vsak od staršev se trudi svojega otroka naučiti, da gre sam na kahlico, se znebi plenic in dodatne porabe zanje. Toda vsi se ne morejo pravilno približati samemu procesu poučevanja otroka in delati smešne napake pri reševanju tega vprašanja.
Prva napaka je kdaj?
Mnogi starši in strokovnjaki s področja otroške psihologije in pediatrije bi radi jasno vedeli odgovor na vprašanje, kdaj otroka trenirati na kahlico? Toda na žalost ni jasnega odgovora in ne more biti. Vsi otroci so posamezniki in razvoj prvega leta njihovega življenja spremljajo zdravniki na podlagi približnih meril. Otrok nikomur nič ne dolguje. To je pomembno razumeti in sprejeti. Eden se lahko nauči prazniti črevesje tudi v šestih mesecih, drugi pa je šele do tretjega leta spoznal, kaj hočejo njegovi sorodniki.
Druga napaka je pritisk
Starši želijo otroka naučiti uporabljati kahlico. Popolnoma se ne zaveda njihovih načrtov. Zato na otroka ni treba pritiskati, če je pri "mokrem" vprašanju prvič prišlo do nesporazuma. Lahko traja od nekaj dni do nekaj mesecev. Glavna stvar je predstaviti in zanimati otroka, mu razložiti, za kakšen predmet gre in zakaj je potreben.
Zelo pomembno je izbrati najprimernejši čas za učenje tega procesa. Odložiti ga je treba, če je otrok bolan ali zobje. Vsako novost v življenju malčka naj spremljajo vsakdanji rituali, da jih bo lažje prenašal.
Navdušenje vzgojiteljev samih
Otroci so kot gobice in zelo dobro občutijo vznemirjenje odraslih. Če otroka dlje časa ne morete naučiti iti na kahlico in se vsi plazijo z nasveti, se morate abstrahirati od notranjih dvomov in se poglobiti v proces poučevanja določenega otroka.
In končno, zadnja napaka je kazen
V "mokrem" poslu ni treba hiteti in od otroka zahtevati preveč. Če nenadoma iz nekega razloga ni imel časa, da bi odrasle obvestil o bližajočem se iztrebljanju, ga ni treba kaznovati. Lahko se umakne vase in postopek učenja, da gremo v lonec, se bo vlekel še vrsto let.
Pomembno je vedeti, da bo le zaloga starševske potrpljenja pomagala doseči pozitiven rezultat v "mokrem" poslu.
