V kakršni koli komunikaciji pride do konfliktov. Tudi ob popolnem sovpadanju interesov, navad in pogledov na življenje lahko nastanejo protislovja in nesoglasja. Neposredni razlogi za konfrontacijo so lahko zelo različni, vendar je mogoče prepoznati najpogostejše razloge, ki se skrivajo v globini medosebnih in medskupinskih konfliktov.
Navodila
Korak 1
Vsak družbeni sistem, najsi gre za družino, proizvodni kolektiv ali družbeni razred, potrebuje sredstva. Tudi v največjih skupnostih ljudi so viri vedno omejeni. Pri reševanju vsakdanjih problemov morate vedno rešiti vprašanje razporeditve financ, materiala, sil in sredstev. Vsaka od vpletenih strani skuša pridobiti čim več virov, kar je eden najpogostejših vzrokov za konflikte.
2. korak
Drugi razlog za konflikte je v posebnostih organizacijske strukture družbenega sistema. To velja za tiste skupine, pri katerih je pri opravljanju nalog močan odnos in soodvisnost. Če je eden od članov skupine pri opravljanju družbenih ali proizvodnih funkcij popolnoma odvisen od druge osebe, se pojavi razlog za konflikt.
3. korak
Razlike v ciljih pogosto vodijo tudi do konfliktov. Pri različnih vrstah socialne interakcije si njeni udeleženci pogosto prizadevajo za medsebojno izključevanje ciljev. Hkrati si vsaka od strank skuša pridobiti prednosti, pogosto na škodo ciljev in interesov druge stranke. To protislovje je mogoče rešiti bodisi z iskanjem razumnega kompromisa bodisi s posredovanjem osebe z višjim socialnim statusom.
4. korak
Vrednostne usmeritve udeležencev v komunikaciji ali drugih interakcijah se morda tudi ne ujemajo. Ljudje imajo pogosto različne poglede na življenje, ki jih določajo življenjske izkušnje, značilnosti vzgoje in socialno okolje, iz katerega prihajajo. Razlogi za konflikt se lahko skrivajo v posebnostih svetovnega nazora, zlasti v pogledih na religijo, politiko, vzgojo otrok itd. Ta vrsta konflikta je zlasti značilna za odnos med zakoncema.
5. korak
Tudi okvara komunikacijskih sistemov je eden najpogostejših vzrokov konfliktov. Napačno interpretirano sporočilo, izkrivljen pomen naročila ali zahteve, neskladja v razumevanju terminologije, opustitve, ugibanja in špekulacije so le nekateri primeri, kako lahko vmešavanje v komunikacijo vodi do nastanka konflikta. Ko praviloma odpravimo "šum" in obnovimo pravi pomen sporočila, izgine tudi vzrok konflikta.
