Vsak starš bi moral imeti možnost najti skupni jezik s svojim otrokom. Zaupanje in pravilna komunikacija bosta pomagala razumeti težave in strahove otroka ter mu razložila nekatere težave, ki se pojavijo v odnosih med ljudmi, starši, prijatelji.
Mnenje, da se dojenček po določeni starosti ne bi smel poglabljati v družinske težave ali skrivnosti in tudi, da ko bo odrasel, bo vse razumel, je napačno mnenje. Najpogosteje pride do nasprotne reakcije, ko otroci za številne težave krivijo enega od staršev, še huje pa, ko krivdo preložijo nase. Tako se pojavi veliko kompleksov in psiholoških težav.
Prvi korak k razumevanju z otrokom je pokazati zanimanje za njegove zadeve, študij, zanimanja in druge pomembne stvari. Posebej velja razmisliti o reakciji na vedenje in besede, ki so izgovorjene nezavedno, na primer med prepirom med možem in ženo. Otroci ne razumejo razlike med čustvenim izbruhom in zgolj izgovorjeno besedno zvezo. Vse, kar govorijo odrasli, še posebej starši, pa otrok »absorbira« in premisli. Številni otroci se bojijo, da bodo zapuščeni, sami si očitajo slabe odnose s starši, težko izkusijo, kdaj dobijo slabe ocene ali kdaj kaj po njihovi krivdi počijo.
Če bo otrok mirno, brez negativnih čustev razložil pomembnost situacije, vrednost zlomljene stvari ali napačnega vedenja, potem bo otrokov odnos bolj zaupljiv, strah bo izginil. Sčasoma bo to vedenje naravno. V težkih razmerah se dojenček ne bo umaknil vase, ampak bo prišel po nasvet k mami ali očetu.
Otroka ne ustrahujte, da bi manipuliral z njegovim vedenjem. Ko mu govorijo o zlih ljudeh ali grozljivih piškotih, ki bodo prišli po njega, če se bo slabo obnašal, potem ni znano, v kaj se lahko tak strah razvije.
Otrok bi se moral počutiti kot del družine in ne izobčen in nevreden. Začnete lahko z vprašanji o izbiri oblačil ali osebnih predmetov, pa tudi z mnenjem o popravilih v otroški sobi ali izbiri kraja za sprehod. Seveda mnenje otrok ni vedno racionalno in pravilno, vendar se lahko z njimi strinjate ali jasno razložite značilnosti vedenja.
Vsak otrok je oseba, ki ni rojena po lastni volji. Ni dolžan početi tega, kar želijo njegovi sorodniki. Toda pri vsakem dojenčku se mora pokazati notranji impulz, ki je odgovoren za pomoč staršem, skrb zanje, spoštovanje okolice. To je mogoče le s pravilno vzgojo potrebnih vrednot pri njihovih otrocih.
