Adolescenca velja za eno najzahtevnejših v otroškem razvoju. Starši izgubijo veliko živcev, ko poskušajo vzpostaviti stik z zorečim otrokom. Včasih se konča tako, da otrok zapusti dom, starši pa ostanejo sami z najtemnejšimi mislimi. Takšni odhodi so kriki obupa. In če vas zanje ne skrbi, se lahko vse konča zelo slabo.
Navodila
Korak 1
Najprej preverite stike njegovih bližnjih prijateljev. Najstniki se običajno bojijo nikamor. Najlažje jih najdete pri prijateljih ali sorodnikih. Če prijatelji sina njegove starosti morda ne bodo izdali kraja prisotnosti vašega otroka, se obrnite na njihove starše. Vsekakor ni vredno pustiti te geste brez pozornosti.
2. korak
Raziščite fantove stike v družabnih omrežjih. Na splošno psihologi ne priporočajo vstopa v dopisovanje otroka z vrstniki. Toda v kritičnih situacijah je to dopustno. Na otrokovi strani na družbenem omrežju lahko najdete njegove potencialne somišljenike, v družbi katerih preživlja čas.
3. korak
Najemite detektiva, če se sinovi izhodi pogosto ponavljajo in vsakič, ko ga sami ne najdete. To je zelo skrajni primer in zanj se velja zateči le v težkih situacijah. Pomembno je zagotoviti, da otrok ne preživi časa v prodajalnah mamil, ne na treningih sekt in ne v slabih družbah. Samo ne povejte mu o tem koraku, sicer tvegate, da boste popolnoma izgubili zaupanje.
4. korak
Delo na psihološki klimi v družini. Poleg povsem organizacijskih ukrepov za iskanje pogrešanega otroka je pomembno izkoreniniti korenine problema. Najstniki od doma odidejo le, če starši narobe razumejo mladostniško razvojno krizo. Ta kriza se kaže v tem, da se najstnik želi ravnati kot odrasla oseba, hkrati pa nima lastnih sredstev za samostojno življenje. Najboljši odziv staršev na najstniško krizo je sprejeti odraščanje sina. In pomoč pri iskanju virov za samostojnost. Deček lahko še naprej živi s starši, sam pa lahko zasluži denar, na primer za računalniške igre ali modne pripomočke. Samo dajanje denarja in nadaljnji nadzor nad vsakim otrokovim korakom ni možnost.
