Dojenčki se rodijo vsak dan, vendar starši niso vedno psihološko pripravljeni na njihovo rojstvo. Vsi ne vedo, čemu so namenjeni otroci in kako radikalno se bo življenje spremenilo z njihovim videzom.
Pred nekaj desetletji takšnega vprašanja načeloma niso zastavljali, saj je bila prisotnost otroka v družini, po možnosti dva, samoumevna. Tiste, ki so živeli brez otrok, so usmilili, saj so jih imeli za sterilne. Sama ideja o zavestnem pomanjkanju želje po otroku je bila skoraj nemoralna.
Danes mnogi razmišljajo o tem, zakaj so otroci potrebni, še preden se odločijo, da jih bodo zanosili. To še posebej velja za prvega otroka, saj je v tistih primerih, ko so v družini že otroci, odgovor na to vprašanje veliko lažji - imajo se s čim primerjati.
Sodobnega človeka je težko prepričati le z dejstvom, da je razmnoževanje značilno za vsako živo bitje. Reproduktivni instinkt je prisoten tudi pri ljudeh, vendar ga zavestni pristop loči od živali. Pogosto nimajo otrok ravno zato, ker nimajo želje, da bi kaj žrtvovali. Tudi če štejemo tiste, ki nočejo imeti otrok za sebične, ki živijo samo zase, to ne vpliva na kakovost življenja slednjih. Roditi otroka samo zato, ker imajo vsi ali so že v starosti, tudi ni najboljša ideja. Zato mora biti motiv bolj resen.
Nekateri ljudje menijo, da so dojenčki v starosti v veliko pomoč in imajo to dolgoročno naložbo. Toda to ni povsem res. Veliko je primerov, kako domači otroci ne skrbijo za ostarele starše, medtem ko se upokojenci brez otrok počutijo odlično.
Na ravni psihologije se številni pari trudijo imeti otroka, ker je on tisti, ki naredi družino popolnejšo in jim omogoči, da se premaknejo na drugo socialno stopnjo. Otrok v resnici zbliža zakonca in omogoča družinsko življenje z drugačne perspektive. A če v zvezi ni vse v redu, potem ne smete pričakovati, da bo na ta način mogoče rešiti vse težave.
Najbolj pravilen pristop k problemu, ali so otroci potrebni, temelji na ljubezni do njih. Srečo iz nasmeha prvega otroka je težko po globini primerjati z najdražjimi materialnimi dobrinami. Otroci veliko zahtevajo, a nič manj in vrnejo staršem. Zato lahko rojstvo otroka štejemo ne le za najvišji čudež, temveč tudi za največjo srečo.
