Če med adolescenco obstajajo težave z otrokovim vedenjem, vam bodo pomagali nasveti za starše.
Navodila
Korak 1
Vedenje najstnika pušča veliko želenega, sprejmite dejstvo, da se je z njim nekoristno boriti, naletite na agresiven odziv in še večjo željo, da bi vse naredil v nasprotju s starši. Če pride do škandala in se najstnik začne nasilno obnašati, mirno zapustite sobo in ne pustite, da se škandal razplamti. Ne pozabite, vaše glavno orožje je potrpljenje, mladost ne traja večno, vse to bo minilo.
2. korak
Ne smete posegati v zasebnost najstnika. Dokler ne boste videli jasne grožnje njegovemu zdravju ali življenju, nehajte nadzorovati, to je najstniku zelo moteče, še bolj se bo zaprl pred vami. Samo sporočite mi, da ste po potrebi vedno odprti za komunikacijo. Otrok, ki je težave delil z vami, ne bo naletel na obtožbe in kritike, temveč le na podporo in potrebno pomoč. Počakajte, da otrok sam pride k vam.
3. korak
Komunicirajte s svojim najstnikom enakovredno. Neustrezno, nesramno vedenje lahko izvira iz njegove želje, da se uveljavi, vsem pokaže in dokaže, da je že polnoleten in sploh ne potrebuje obsesivne starševske oskrbe, zato jih na vse mogoče načine odbija. Zato prosite za mnenje otroka o resnih družinskih vprašanjih. Razširite obseg njegovih nalog po hiši, pogosteje ga prosite za pomoč.
4. korak
Če najstnik pokaže odprto agresijo do očeta ali pa mati in vedenje ni v nobenem okviru, ga je treba povleči nazaj, prisiliti, da se zavede in preneha vesti tako. Najpomembneje pa je, da ne uporabljate žaljivih besed, groženj in ultimatov. Govorite le o napačnem ravnanju, ki je vznemirilo starše, in takoj se morate nehati tako obnašati in se opravičiti.
5. korak
Ne izkazujte odprte nenaklonjenosti do okolice najstnika. Pred najstnikom ne izražajte slabega mnenja o njih. Prijatelji za otroka v adolescenci so na vrhu seznama zanimanj. Zato jih povabite domov, mirno, spoštljivo komunicirajte z njimi. Naj otrok vidi, čeprav ti ti ljudje niso všeč, izkazuješ spoštovanje do najstniških mnenj in odločitev.
6. korak
Če noben od zgornjih nasvetov ne deluje, se z otrokom ne morete spoprijeti sami, za nasvet se lahko obrnete na šolskega psihologa in drugega strokovnjaka.
