Verjetno ste opazili, da vašega otroka odvzamejo iz igrače, in zaradi tega joče, ničesar ne počne. Čas je, da razmislite, kako naučiti otroka, da se postavi zase. Toda hkrati se je treba spomniti, da ima vsak otrok svoj temperament, zato je za nekatere otroke vračanje norma, za druge pa korak skozi samega sebe.
Najpomembneje je, da ne gremo predaleč. Pogosto starši, zlasti očetje, priporočajo otroku, naj najprej udari. Takšen nasvet lahko uniči otrokovo komunikacijo z vrstniki in otroka zagotovo ne bo naučil, da se postavi zase, saj otrok z ugledom borca verjetno ne bo dobil zanesljivih prijateljev. Pred šolo se ga bodo starši držali stran in otroke odpeljali, v šoli pa bo imel težave tudi z učiteljem.
Poleg tega vsi otroci ne sprejemajo te metode reševanja problemov. Na primer, če se sprva ne mara boriti, potem ne bo več iskal pomoči pri starših, ki mu svetujejo, naj se bori, ampak bo takšne situacije pred njimi začel skrivati, nabiral je zamero na vse in vse.
Najprej morate pri otroku ugotoviti njegovo vizijo situacije in stopnjo njegove zamere. Povsem mogoče je, da je incident zanj potekal povsem neopaženo, starši pa skušajo iz tega dogodka napihniti težave. V tem primeru ni treba osredotočiti otrokove pozornosti ali vztrajati pri tem, da ga je nekdo ponižal, vse situacije, na katere starši in otroci osredotočajo svojo pozornost, so videti povsem drugače.
Kako lahko pomagate otroku? V mladosti je treba otroka zaščititi sam, ne iti predaleč in poskušati imeti ob njem vedno prijazne otroke. Poskusite otroka naučiti izraziti nezadovoljstvo s stavkom, kot je "Ni se lepo boriti, pri nas tega nihče ne počne, ker s takšnimi otroki nihče ni prijatelj." Izjemno pomembno je, da si otrok ne kopiči zamere, temveč jo očita kršiteljem. Opazujte igro in po potrebi odpeljite otroka na varno razdaljo.
Če pogovor ne pomaga, naslednjič povabite otroka, da nasilnika stisne. Škode ne bo, bo pa otrok razumel, da se lahko postavi zase.
Otroka je smiselno dati tudi v športni odsek, da bo bolj zaupal v svoje sposobnosti.
