Mnogi starši verjamejo, da če njihov otrok že zna brati in pisati, potem je popolnoma pripravljen na šolo. Pravzaprav to ni res. Vsak otrok je individualen, po več znakih je mogoče ugotoviti, ali je določen otrok pripravljen na šolo.
Navodila
Korak 1
Preden otroka pošljete v prvi razred, ocenite njegovo telesno pripravljenost in zdravje. Izobraževanje v šoli vključuje velik fizični in psihološki stres, tako da če je otrok šibak, pogosto bolan in ima kakšne kronične bolezni, je malo verjetno, da bo lahko obiskal pouk brez odsotnosti. Posledično bo študiral veliko slabše kot sošolci. Za otroke z resnimi zdravstvenimi težavami so predvidene posebne oblike izobraževanja.
2. korak
Posebno pozornost posvetite otrokovi intelektualni pripravljenosti za šolanje, kar pomeni, da ima določene veščine, na primer sposobnost analiziranja, posploševanja, primerjanja in razvrščanja. Hkrati otroku, ki gre v prvi razred, ni treba znati pisati in brati. Veliko bolj pomembno je, da predšolskega otroka naučimo razmišljati, logično razmišljati in kompetentno pripovedovati, kar je slišal.
3. korak
Otrok, pripravljen na šolo, ima pozitiven odnos do dela in sodelovanja s sovrstniki, sošolci in odraslimi, ki se znajdejo v vlogi učiteljev-mentorjev. Zna delovati skupaj z drugimi ljudmi, popuščati in po potrebi celo ubogati. Otroci se praviloma, ko se navadijo posebnosti načina komuniciranja in nekaterih zahtev učiteljev, kažejo na višje in stabilnejše učne rezultate. Zato pogoste selitve in posledično sprememba vrtcev negativno vplivajo na oblikovanje otrokove socialne pripravljenosti za šolanje.
4. korak
Otrok, ki je pripravljen na šolo, razume, da ga ne čaka le zabava, temveč tudi trdo delo, ki zajema upoštevanje določene discipline, šolskega urnika in programa ter redno opravljanje domačih nalog. Če želite pri svojem otroku razviti voljno pripravljenost za šolanje, mu pogosteje zaupajte različne pomembne naloge.
5. korak
Pred odločitvijo o sprejemu otroka v šolo je zelo pomembno, da ocenite njegovo motivacijsko pripravljenost za učenje. Praviloma se položi v trenutkih opazovanja mlajših otrok nad procesom in rezultati izobraževanja starejših. Zato imajo družine z več otroki različnih starosti več sreče glede oblikovanja motivacijske pripravljenosti.
