V otroštvu - običajno od enega do sedmega leta - nekateri otroci med spanjem smrčijo. Otroško smrčanje še zdaleč ni neškodljivo in zahteva pozorno pozornost staršev, čeprav ni vedno posledica patologije.
Vzroki otroškega smrčanja
Mladi starši morajo vedeti, da je smrčanje za dojenčke od meseca do enega leta normalen fiziološki pojav. Povezan je s slabim razvojem dihalnih poti in prestrukturiranjem dela nazofarinksa.
Izrazito smrčanje dojenčka, ki se pojavi ponoči, lahko kaže na začetek bolezni. Smrčanje je eden prvih znakov razvoja akutne bolezni dihal, zaradi česar pride do otekanja nazofarinksa in otrok ne more normalno dihati. Pogosto zaradi istega edema dojenček začne ne samo smrčati ponoči, ampak tudi kašljati. V tem primeru simptomi smrčanja izginejo po ozdravitvi osnovne bolezni.
Opisani mehanizem smrčanja je značilen tudi za alergijski rinitis.
Smrčanje pri majhnih otrocih lahko povzroči tujek, ki vstopi v nosne poti. V primeru suma na to je treba pregledati nosne poti in sprejeti ukrepe za njihovo čiščenje, pogosto je to treba storiti v polikliniki ali celo bolnišnici.
Zelo pogost vzrok je prekomerna telesna teža otroka. V tem primeru mora dojenček prilagoditi prehrano in ga poskusiti vključiti v športno vzgojo, da zmanjša odvečno težo.
Fiziološke spremembe, ki vodijo do smrčanja
Opisani razlogi so najbolj neškodljivi. Toda vzrok otroškega smrčanja je lahko tudi resen patološki proces. Na primer - povečanje limfoidnega tkiva, ki se nahaja v nazofarinksu, to so tako imenovani adenoidi. Limfoidno tkivo, ki se nahaja globoko v nazofarinksu, v otrokovem telesu opravlja zaščitno funkcijo, preprečuje prodiranje virusov in bakterij ter v telo prenaša informacije, da proizvaja protitelesa kot odziv na povzročitelje infekcij. V primeru večje blokade zračnega prehoda lahko zdravnik svetuje odstranitev adenoidov. Toda v primerih, ki niso hudi, je možno tudi konzervativno zdravljenje brez odstranitve.
Drug resen vzrok je lahko resna bolezen, kot je epilepsija, tj. pojav v možganih patoloških žarišč električne aktivnosti. Posledično so možni celo primeri apneje, tj. zastoj dihanja. Pri tej bolezni se načeloma poveča tveganje za primarno smrčanje, lahko pa se pojavi tudi po napadu med spanjem, ko slina teče v zgornja dihala in se zato pojavi smrčanje.
Če starši sumijo, je treba nujno stopiti v stik z nevrologom, ki bo predpisal posebno diagnostično študijo za prepoznavanje epilepsije in pravočasno zdravljenje.
Vzrok otroškega smrčanja je lahko tudi prirojena okvara čeljustnega sistema, ko se spodnja čeljust med ležečim položajem premakne nazaj in delno blokira dihalno pot. V tem primeru se je treba posvetovati s kirurgom, saj je to težavo mogoče rešiti.
