Številne starše prevzame tesnoba, ker njihov otrok še ni začel govoriti. Praviloma se ti strahovi izkažejo za neutemeljene, saj otrok na neki točki postane aktiven udeleženec v precej pomembnih dialogih.
Ne pozabite, da ni nobenega kazalnika starosti za videz otrokovega govora. Ta pojav je po naravi individualen in sploh ni strašljiv, če je devetmesečni sin prijatelja že dolgo svoje bližnje klical z izrazom "ma", "pa", "ba" in vašega enoletnika otrok trmasto molči. Za normalno velja, če otrok pri enem letu izgovori več besed - od dveh do desetih. Toda dojenčki do dveh let zelo pogosto malo govorijo, delujejo v komunikaciji z ljubljenimi, ki brbljajo ali celo raje popolnoma molčijo. Razvoj govora pri otrocih ima dve komponenti: aktivno ali izgovarjanje besed in stavkov ter pasivno - razumevanje besed. Fiziološko tako, da se pasivni govor razvija veliko hitreje. Če vas torej dojenček posluša z očitnim zanimanjem, hitro razume vse, kar mu rečete, in tudi izpolni preproste zahteve, naslovljene nanj, nimate razloga za skrb, saj otrokov govorni razvoj poteka normalno. Tudi če je otrok do drugega leta trmast molk, to še ne pomeni, da ima v prihodnosti zagotovljene težave z govorom. Taki otroci zelo pogosto začnejo govoriti nepričakovano in takoj v pravilno sestavljenih dolgih stavkih. Poleg tega je bilo opaziti, da »tihi ljudje« besede pogosto izgovarjajo bolj jasno kot njihovi vrstniki, ki so zgodaj govorili, in jih prehitevajo pri razvoju govora. Če pa vas še vedno skrbi težava dojenčkove tišine, mu lahko pomagate, da spregovori čim prej. Koristna vaja je gledanje predmetov okoli sebe z otrokom in komentiranje tega, kar vidite. Na primer: “Poglej, kako lepa mucka! Kakšen puhast rep ima! In kakšna štrleča ušesa! " itd. Svoja in otrokova dejanja pogosteje spremljajte s komentarji, prosite otroka, naj vam prinese določeno igračo ali opravi drugo nalogo, ki je zanj izvedljiva. Z otroki preberite pravljice in pesmi, naredite pavze in spodbudite otroka, da sam zaključi dobro znano rimovano vrstico. Prstne igre so dobra pomoč pri razvoju otrokovega govora, na primer "Sraka-belo-stran", "Prsti v gozdu" itd. Upoštevajte dejstvo, da govor, ki ga otrok sliši s televizorja ali računalnika, ne pomaga pri razvoju govora in pogosto daje nasprotni učinek. Izkazati je treba resno zaskrbljenost, če dojenček pri treh letih svojih občutkov in potreb ne more izraziti z razumljivimi preprostimi stavki, njegovo brbljanje pa lahko razumejo le najbližji. V takem primeru se posvetujte s strokovnjakom.
