Družinski odnosi pogosto postanejo hladnejši kot na začetku. Razlogov za to je veliko: partnerja izgubljata zanimanje drug za drugega ali sta razočarana, a se vseeno ne strinjata. Takšni odnosi se imenujejo formalni.
Formalne odnose si lahko ogledamo na več načinov. Po eni strani je sinonim za uradne odnose, uporablja se za opis partnerstva med več ljudmi, zapisano v nekakšen okvir in pravila. Na delovnem mestu se morate na primer držati formalnega odnosa. Protiutež jim bodo neformalni odnosi, ki pa se jim je treba pri delu, predvsem pri komunikaciji med vodji in podrejenimi, izogibati. Vendar imajo formalni odnosi v družinskem življenju povsem drugačno vrsto.
Uradni odnosi v družinskem življenju
Poleg tega, da se družinski odnosi dokumentirajo, se izraz "formalni odnos" v družinskem življenju obravnava tudi z vidika odsotnosti čustev. Odnos med partnerjema v tem primeru obstaja, zakon je uradno potrjen, v resnici pa ljubezni med možem in ženo že dolgo ni več. Skupaj živita samo formalno, morda skupaj vzgajata otroke ali živita drug ob drugem zgolj iz navade. Takšen odnos že dolgo ne obstaja kot zveza dveh ljubečih src, najverjetneje niti ne nosijo spoštovanja ali zaupanja drug v drugega.
Obstaja še ena vrsta formalnih odnosov: kadar eden od zakoncev meni, da sta sistem in ukaz najvišja oblika spoštovanja do partnerja. V takšni družini obstaja stroga hierarhija, otroci morajo brez vprašanj ubogati starše, od žene pa poslušnost svojega moža. Vsakdo v taki družini ima svojo vlogo in vrsto odgovornosti, ki bi jo bilo treba izpolniti. Vsak družinski član ima vedenje, ki ga mora upoštevati. Formalnost in spoštovanje pravil in tradicij postane glavni cilj takšnih odnosov. Seveda v takšnih družinah ni govora o toplini in medsebojnem razumevanju, skupnih zabavnih druženjih in ljubečem odnosu.
Kako se izogniti formalnim družinskim odnosom
Do članov gospodinjstva ne smete biti prestrogi in odnos do njih prenesti z drugega področja življenja. Niso podrejeni, ampak ljubeči ljudje, med seboj najdražji, zato jim morate v družini dovoliti, da so to, kar so. Na družino je vredno pogledati z drugega zornega kota: ni nujno, da je popolna, dovolj je, da si starši in otroci lahko pripovedujejo o svojih radostih in izkušnjah, se pogovarjajo o zanimivih dogodkih, preživljajo čas skupaj in z veseljem. Zelo pomembno je, da lahko vsi družinski člani spregovorijo in vedo, da jih je mogoče poslušati in sprejeti. Dobro je, če starši zaupajo svojim otrokom, se zanimajo za njihovo življenje in uspeh ter jim dovolijo, da sodelujejo v družinskih svetih. Tako boste vzpostavili zaupanje v družino, jo okrepili in zvezo naredili manj formalno.
