Po naravi so otroci aktivni. Otroci običajno poskusijo, kaj počnejo odrasli. Starši pogosto s svojim vedenjem zadušijo to naravno aktivnost otrok in so nato presenečeni nad njihovo neodvisnostjo. Prva želja je, da otroku rečemo: "Dovolite mi, da samo nalijete vodo na tla." In potem otrok sploh ne želi pomivati posode.
Navodila
Korak 1
Seveda, ko se otrok nauči novega dejanja, najprej naredi veliko napak. Pomembnejši pa ni rezultat sam po sebi, temveč učni proces, ki mora biti pravilno organiziran. Sami se odločite, kaj je trenutno bolj pomembno: očistite posodo ali otroka naučite tega dejanja.
2. korak
Vsakega dejanja otrok v resnici ne more izvesti popolnoma samostojno. Če mu je težko in vas prosi, pomagajte. Nujno je pomagati. A le v tistih trenutkih, s katerimi se otrok v resnici ne zna spoprijeti. Ne prevzemite tega, kar lahko sam naredi, četudi ne povsem pravilno ali lepo.
3. korak
Ko otrok obvlada akcijo, zmanjšajte delež svoje udeležbe; postopoma naj bo vaše pomoči vedno manj. To bo zahtevalo vaše opazovanje in previdnost. Prvič, odgovornosti ne smete prelagati na otroka prezgodaj. V tem primeru se preprosto ne bo spopadel in bo razburjen. Posledično lahko otrok zavrne izvajanje tega dejanja. Drugič, nevarna je tudi vaša predolga in vztrajna pomoč: to je neposreden način za dušenje otrokove samostojnosti.
4. korak
Otroku ni treba reči: "Dovolite mi, bom naredil bolje in hitreje." Bolje recite: "Pridite skupaj."
5. korak
Otroku obvezno čestitajte za uspeh, četudi to ni uspešen rezultat, ampak nekaj vmesnih korakov. Ni se treba osredotočati na napake in napake.
6. korak
Vaš čas z otrokom naj bo pozitivno obarvan. Uživajte v svoji komunikaciji. Potem bo obvladovanje nove zapletene veščine za otroka veliko bolj zabavno in lažje.
